Žodžiai dainai: Siddharta. Nord. Neon.

V temnih oblekah ljudje,
v dolgi koloni stoje,
najbolj poznani naprej
vse do konca, do onih, ki
ni jih videl doslej.

Bleda podoba nad tem,
vidi v du?e ljudem,
sli?i se tisto ime,
ki njej pomenilo je vse.

Nočem domov, z njimi grem,
nočem nazaj na to pot,
sli?i se strel v srce,
sli?i se strel v srce.

Kje se plazijo prepla?eni,
kje nastane ples odmaknjenih,
kaj podira svet izobčencev,
kaj ostane, ko jih ni domov?


Slike so varovane
?e po tem, ko gredo,
vsi prostori ostanejo
prav taki, kot so,
vsi prelepi vrtovi
se spreminjajo v zmes
bolečine in solz,
?e grmi krik v glavi
samo ne on ne on...

nočem neba brez vseh zvezd,
nočem vrtov brez dreves,
slika edino ne ve,
slika edino ne ve.